Dnevi šolarjev so že dober mesec zapolnjeni z reševanjem težkih računov, branjem debelih knjig, tekom po šolskem igrišču. Med izpolnjevanjem šolskih obveznosti pa je pomembno, da ne pozabimo kako pomembna je hrana za možgane. Koledarje smo tako pred nekaj dnevi obrnili na oktober. Narava je prešla v tiste temnejše, mirnejše, tone. Malo vonja po pomladi in po svetlih odtenkih barv pa nam v teh jesenskih dneh prinašajo rožnate pentlje, ki jih mimoidoči nosijo pripete na prsi. Pentlje predstavljajo simbol boja proti raku dojk. Članek v rožnatem oktobru bomo, zato posvetili zdravljenju bolečine pri bolniku z rakom.

Rak

Človeško telo je sestavljeno iz različnih celic. Celice rastejo in se delijo le takrat, ko je to potrebno ter tako skrbijo za ohranitev zdravega organizma. Včasih pa lahko pride do prekomerne rasti in delitve celic, kar povzroči nastanek tumorja. Ločimo benigne in maligne tumorje. Za benigne je značilno, da so grajeni iz celic, ki so podobne normalnim in imajo le omejeno sposobnost rasti, ne razširijo se v druge dele telesa in ne ogrožajo življenja, zato jih ne štejemo med rakaste tvorbe. Maligne tumorje pa uvrščamo med rakaste tvorbe, ker se neurejeno in nenadzorovano razraščajo ter se razširjajo v druge dele telesa. Rakaste tvorbe se lahko pojavijo v vseh delih telesa in pri vseh starostnih skupinah.

Nasveti za preprečevanje raka

Nekatere vrste raka lahko preprečimo, če se izogibamo spodnjim dejavnikom tveganja:

• kajenje,
• prekomerna telesna teža,
• premajhna telesna dejavnost,
• prekomerno sončenje,
• pitje alkoholnih pijač,
• izpuščanje obrokov bogatih s sadjem in zelenjavo,
• uživanje večjih količin živil z maščobami živalskega izvora.

Dobro je, da se odzovemo tudi povabilu na državne presejale programe za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb. V Sloveniji se izvajajo trije programi, ki pokrivajo različna onkološka področja: DORA (rak dojke), ZORA (rak materničnega vratu) ter SVIT (rak debelega črevesa in danke).

Simptomi in znaki raka

Ključ do boljšega izida zdravljenja je v prvi vrsti zgodnje odkritje. Pomembno je, da smo pozorni na naslednje simptome ter znake:

• spremembe v odvajanju vode in blata,
• rana, ki se ne celi,
• neobičajna krvavitev,
• zatrdlina v dojki ali v katerem koli drugem delu telesa,
• težave pri požiranju,
• opazna sprememba kožne bradavice ali pigmentnega znamenja,
• dražeč kašelj ali hripavost,
• dolgotrajna bolečina.

Bolečina

Bolečina je neprijetna čutna ali čustvena zaznava, povezana z dejansko ali potencialno poškodbo tkiva. Najhuje je, ko je bolečina močna in traja daljše časovno obdobje. Taka bolečina pogosto spremlja rakava obolenja, zlasti tista v napredovanih stadijih. Bolečina največkrat nastane zaradi rasti tumorja v kosti ali pritiska le tega na živce in notranje organe. Rakavo bolečino lahko v večini primerov zdravimo z ustreznimi zdravili. Na voljo imamo neopioidne in opioidne analgetike.

Zdravnik izbere ustrezno zdravilo za pacienta glede na jakost bolečine. Jakost ocenjuje s pomočjo posebnih lestvic. Pomembno je, da je v ocenjevanje in vrednotenje bolečine vključen bolnik. Zdravnik bo tako s pomočjo pacienta izbral zdravilo, ki bo olajšalo bolečino in povzročilo čim manj neželenih učinkov. Pred predpisom protibolečinskega zdravila bo potreboval tudi podatke o bolnikovi dosedanji terapiji ter informacije o morebitni preobčutljivosti na zdravila.

Neopioidni analgetiki

Blago bolečino zdravimo z neopioidnimi analgetiki. V to skupino uvrščamo paracetamol, nesteroidne antirevmatike (naproksen, ibuprofen, ketoprofen, ...) ter metamizol. Nesteroidni antirevmatiki lahko povzročajo neželene učinke na prebavila, zato svetujemo jemanje po jedi.

Opioidni analgetiki

Srednje močno bolečino zdravimo s šibkimi opioidi (tramadol, dihidrokodein). Za zdravljenje močne bolečine potrebujemo močne opioide (morfin, oksikodon, hidromorfon, fentanil, buprenorfin, metadon), ki jih zaužijemo ali kot obliž nalepimo na kožo. Med jemanjem opioidov se lahko pojavijo vrtoglavica, slabost, zaspanost in zaprtje. Za večino neželenih učinkov se v nekaj dneh razvije toleranca. Bolnikom, ki imajo težave s slabostjo in bruhanjem, zdravnik predpiše zdravilo za lajšanje teh težav. Pri težavah z zaprtjem pa so na prvem mestu nefarmakološki ukrepi (uživanje hrane bogate z vlakninami; pitje zadostnih količin vode; odvajanje blata redno, ob isti uri; blata ne zadržujemo), lahko pa se poslužimo tudi uporabe pripravkov s seno.

Balonska samokrčljiva črpalka

Če bolnik opioidnih analgetikov ne more zaužiti skozi usta (zaradi slabosti, bruhanja, obstrukcije, motenj zavesti) ali, če so peroralno zaužita zdravila premalo učinkovita ter imajo preveč neželenih učinkov se poslužimo uporabe balonske samokrčljive črpalke.

Balonske samokrčljive črpalke so sestavljene iz plastičnega ohišja in elastomernega balona, ki je rezervoar za raztopino in hkrati črpalka, ki z enakomernih krčenjem pošilja raztopino v podkožje bolnika. Črpalke se med seboj razlikujejo po volumnu polnjenja, ki odloča o tem koliko dni zdravljenja bo omogočila določena črpalka. Na začetku se bolniku predpiše eno ali dvo dnevna črpalka, da se določijo učinkoviti odmerki zdravil, šele nato pa se predpišejo pet ali sedem dnevne črpalke.

Zdravljenje z balonskimi samokrčljivimi črpalkami ne poteka samo v bolnišnici, temveč tudi na domu, kar poveča udobje bolnika. Črpalko predpiše zdravnik na poseben recept, ki je izdan v dvojniku in je veljaven pet dni. Naročite jo lahko tudi v naši lekarni. Seznam ostalih lekarn v katerih pripravljajo balonske samokrčljive črpalke je objavljen na tej povezavi. Namesti jo za ta namen poučeno zdravstveno osebje. Črpalke lahko poleg opioidnih analgetikov vsebujejo tudi neopioidne analgetike, zdravila proti slabosti, protivnetna zdravila ter pomirjevala.

Bolnika in svojce je potrebno poučiti, da morajo imeti črpalko nameščeno v višini vbodnega mesta. Za nošenje lahko uporabljajo različne torbice nameščene okoli pasu ali vratu, ponoči pa morajo imeti črpalko na postelji in ne na tleh. Črpalka ne sme biti izpostavljena visoki zunanji temperaturi ali neposredni sončni svetlobi. Med tuširanjem je potrebno vbodno mesto na koži zaščititi z neprepustno folijo, črpalko pa položiti v PVC vrečko. Vsaj enkrat dnevno je potrebno preveriti mesto vboda ter delovanje črpalke. Če se v okolici vboda pojavi rdečina, zatrdlina, bolečina, če raztopina izteka v okolico vboda, če se balon prazni prepočasi ali prehitro ali če raztopina izteka v ohišje črpalke je potrebno kontaktirati zdravstveno osebje.

Dodatna zdravila

Za lajšanje rakave bolečine lahko zdravnik predpiše tudi zdravila, ki so prvotno namenjena zdravljenju drugih bolezni. V uporabi so zdravila za zdravljenje epilepsije, depresije, osteoporoze ter protivnetna zdravila.
Na koncu velja poudariti, da je najučinkovitejši način zdravljenja bolečine pri bolniku z rakom, zdravljenje raka samega. Kadar to ni zadosti uspešno se uvede protibolečinsko zdravljenje. Pri uvajanju le tega v najkrajšem možnem času poskrbimo, da bolnik nima hujših bolečin ter, da ima čim manj neželenih učinkov in posledično čim boljšo kakovost življenja.