Telesna aktivnost je pomembna komponenta našega zdravja in dobrega počutja. Njeno redno izvajanje je zelo pomembno skozi celotno življenje, njeno intenzivnost pa moramo prilagajati glede na našo zmogljivost, starost ter telesno pripravljenost. Vendar pa sodobni sedeči način življenja vse prevečkrat vodi v telesno neaktivnost, kar povečuje tveganje za nastanek zdravstvene težave v prihodnosti.

Dokazano je, da lahko z redno telesno aktivnostjo pozitivno vplivamo na dolgoživost, zmanjšamo tveganje za kronične bolezni, pozitivno vplivamo na ohranjanje mišične mase, povečamo raven energije, izboljšamo razpoloženje in počutje ter vplivamo na lajšanje stresa, anksioznosti, depresivnega razpoloženja in tesnobe. Prav tako lahko z njenim rednim izvajanjem vplivamo tudi na kvaliteto našega spanca, izboljšamo kognitivne funkcije ter zmanjšujemo tveganje za pojav debelosti.

Koliko gibanja potrebuje naše telo?

Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije, bi odrasel človek za ohranjanje zdravja, potreboval najmanj 150-300 minut zmerne ali 75-150 minut visoko intenzivne telesne aktivnosti tedensko. Priporočljivo je, da izvajamo kombinacijo aerobne in anaerobne vadbe. To pomeni, da poleg teka, hoje in plavanja izvajamo tudi vaje za moč, kot so dvigovanje uteži ali vaje z lastno težo. Če spadamo v populacijo starejših, pa se poleg tega priporoča tudi redno izvajanje vaj za krepitev ravnotežja, saj s tem zmanjšamo tveganje za nastanek padcev.

Glede na trenuten tempo življenja večina svetovne populacije žal ne dosega teh smernic. Večini ljudi namreč po dolgem in napornem dnevu, ne pade niti na misel, da bi se v večernih urah odpravili do najbližjega fitnesa. Za ohranjanje našega zdravja pa je zelo pomembno, da gibanje vključimo v vsakodnevno rutino – bodisi z aktivnim transportom, uporabo stopnic namesto dvigal ali z aktivnimi odmori med delovnim časom. Vsaka oblika gibanja je namreč boljša kot nič, zato moramo najti načine, kako ostati aktivni tudi ob pomanjkanju časa.

Poleg vadbe pa seveda ne smemo pozabiti tudi na uravnoteženo in raznoliko prehrano, ki bo poskrbela za ohranjanje zdravja in počutja, hkrati pa nam bo zagotovila ustrezno regeneracijo po treningih. Če smo telesno bolj aktivni, je za ustrezno regeneracijo ključnega pomena tudi to, kaj, kdaj in koliko pojemo. Pri tem moramo predvsem paziti na zadosten vnos beljakovin, ogljikovih hidratov in zdravih maščob. Ko je naša osnovna prehrana urejena, pa si lahko pri regeneraciji pomagamo tudi z določenimi hranili in prehranskimi dopolnili. Med njimi izstopajo predvsem beljakovinski praški, magnezij ter glukozamin.

Pomembno je, da torej, da ob natrpanem urniku najdemo čas za gibanje in uravnoteženo prehrano. Tako bomo ohranili energijo, izboljšali kakovost življenja in zmanjšali tveganje za številne bolezni. Že majhni koraki v smeri bolj zdravega življenjskega sloga, lahko prinesejo velike in dolgoročne koristi.

Gaja Frelih, mag. dietet.