Krvni tlak je sila, s katero kri pritiska na stene krvnih žil med kroženjem po telesu. Opredeljujeta ga dve številki, ki ju izrazimo v milimetrih živega srebra (mm Hg). Prva številka pri opisu krvnega tlaka označuje sistolični tlak, ki je najvišji tlak v arterijah, ko srce bije. Druga številka pa predstavlja diastolični tlak, ki je najnižji tlak v arterijah, ko srčna mišica počiva med dvema utripoma. Pomemben element merjenja vašega krvnega tlaka je zanesljiv in natančen merilnik. Odlična izbira je HARTMANN posodobljen merilnik Veroval Compact +, ki je preprost za uporabo.
Vrednosti krvnega tlaka
Glede na vrednosti ločimo več stopenj krvnega tlaka:
- Optimalen krvni tlak: <120 in <80
- Normalen krvni tlak: 120-129 in/ali 80-84
- Visoko normalen krvni tlak: 130-139 in/ali 85-89
- Hipertenzija 1. stopnje: 140-159 in/ali 90-99
- Hipertenzija 2. stopnje: 160-179 in/ali 100-109
- Hipertenzija 3. stopnje: najmanj 180 in/ali najmanj 110
- Izolirana sistolična hipertenzija: najmanj 140 in največ 90
- Izolirana diastolična hipertenzija: največ 140 in najmanj 90
Pomembno je vedeti, da se vrednosti krvnega tlaka čez dan spreminjajo. Preko dneva so običajno višje kot ponoči, prav tako pa se višajo med telesno aktivnostjo, psihičnimi obremenitvami, po pitju kave, kajenju ali po jedi. Vendar gre v teh primerih za normalen odziv organizma, ki nima negativnih posledic, saj se tlak kmalu po prenehanju vzročnega dejavnika sam vrne na izhodiščno raven.
Ker se vrednosti krvnega tlaka spreminjajo, enkratno izmerjena visoka vrednost še ne pomeni, da gre pri osebi za povišan krvni tlak. Za diagnozo je potrebno povišan krvni tlak izmeriti na vsaj 2-3 pregledih, pri čemer vedno naredimo dve meritvi.
Povišan krvni tlak
Normalni krvni tlak odraslega človeka pomeni, da je sistolični tlak od 120–129 mm Hg, diastolični krvni tlak pa od 80–84 mm Hg. Meja, nad katero govorimo o hipertenziji oziroma povišanem krvnem tlaku, je 140/90 mm Hg.
Zvišan krvni tlak je pogosta bolezen, s katero se sooča skoraj polovica odraslih prebivalcev v Sloveniji. Dolgotrajno zvišan krvni tlak lahko povzroči številne zaplete med njimi tudi srčno odpoved, srčno ali možgansko kap, okvare ožilja in še mnoge druge.
Med glavne dejavnike, ki povzročajo nastanek povišanega krvnega tlaka, uvrščamo telesno nedejavnost, stres, debelost, nezdrava prehrana ter ostale bolezni kot na primer diabetes. Žilne stene se zaradi dolgotrajne obremenitve zadebelijo in zatrdijo, notranji premer žil pa se zmanjša, zato se zmanjša tudi pretok krvi in posledično prekrvavitev organov. Srce mora zaradi ožje poti delati močneje in prečrpati več krvi, da bi ohranilo dobro prekrvavljenost organov. Pretirano delovanje srca na dolgi rok lahko privede do srčnega popuščanja.
Večina bolnikov se sooča s hipertenzijo 1. stopnje, ki pa je nikoli ne smemo zanemariti, ampak jo moramo nujno začeti čim prej zdraviti, če hočemo preprečiti neželene posledice.
Znižan krvni tlak
Nizek krvni tlak je običajno manj škodljiv kot visok. Hipotenzija oziroma nizek krvni tlak pomeni zmanjšan pretok krvi skozi vitalne organe. Kljub vsemu pa hipotenzij, razen pri starejših, običajno ni potrebno zdraviti. O hipotenziji kot bolezenskem stanju govorimo takrat, ko ima bolnik pri večkratnem merjenju znižano vrednost krvnega tlaka manj kot 110/65 mmHg pri moških oziroma 100/60 mmHg pri ženskah.
Znižan krvni tlak se lahko pojavi kot posledica jemanja nekaterih zdravil ali pa kot posledica motenj v avtonomnem živčnem sistemu. Pogosti vzroki za nastanek znižanega krvnega tlaka so tudi krvavitve, dehidracije, obilno potenje in srčni napad.
Pri hipotenziji je zelo pogosta ortostatska hipotenzija, za katero je značilno znižanje krvnega tlaka pri nagli spremembi položaja, na primer iz ležečega v stoječega. Ortostatska hipotenzija pogosto nastane zaradi uporabe zdravil, slabe fizične pripravljenosti, zmanjšan volumen krvi zaradi krvavitve ali dehidracije in podobno. Ortostatsko hipotenzijo pogosto spremljajo izguba zavesti, omotica, šibkost, motnje vida ter težave z izgovarjanjem besed.
Kako pravilno meriti krvni tlak
Merjenje krvnega tlaka je pomembno, saj lahko pravočasno opazimo spremembe stanja. Če imamo krvni tlak pod nadzorom, se lahko izognemo številnim zdravstvenim težavam. Krvni tlak je najbolje izmeriti zjutraj, takoj ko vstanete, in/ali zvečer pred jemanjem zdravil. Pomembno je, da vsaj 30 minut pred merjenjem niste telesno aktivni, ne uživate hrane, kave ali alkohola. Prav tako 30 minut pred merjenjem ne smete kaditi.
Preden si izmerite krvni tlak, se namestite v sedeč položaj, stopala položite na tla, roka pa naj bo na mizi v nivoju srca. Krvni tlak se v primerjavi z desno in levo roko po navadi razlikuje, zato vedno upoštevajte krvni tlak iz roke, kjer je višji. Med meritvijo se sprostite, bodite pri miru in ne govorite.
