Vsakodnevni stres je največji krivec za kronično pomanjkanje energije in nastajanje odvečnih prostih radikalov. Tista znana bolečina v želodcu, plitko dihanje, tesnoba v prsih, panika, nesposobnost spregovoriti prave besede, strah in negotovost.
Moderno življenje nam je prineslo nove izzive in tako nove oblike stresa. Že 10 minut gledanja večernih novic, ki nas obveščajo o dnevnih požarih, poplavah, potresih, onesnaženosti okolja, političnih in gospodarskih krizah, težavah sosedov, znancev, nam dviguje raven stresa. Potem pa so tu še vsakodnevne službene obveznosti – pravočasnega odgovarjanja na e-pošto, telefoniranja, sestankovanja, priprave na predstavitve, pomembne dogodke, ki morajo biti izpeljani v tako kratkih časovnih terminih ali pa izpitni roki, šolske obveznosti, tekmovanja za položaj med vrstniki, kolegi ali pa vsakodnevne skrbi ob bolanih otrocih, starših, nas samih.
Kako se telo odzove na stres?
Enostavno povedano telo se na stres odzove tako, da “prestavi” v višjo prestavo (kot avto). Telo takrat potrebuje več energije za hitrost, refleksnost, koncentracijo, poskočnost, da se ščiti, ali da “teče” kakor hitro zmore. Ko se to zgodi, hipotalamus, majcena žleza v možganih pošlje alarm skozi možganske živčne celice v vse organe tvojega telesa.
Kombinacija živčnih in hormonskih signalov povzroči, da se v nadledvični žlezi sprosti cel niz hormonov, od katerih dobro poznamo adrenalin in kortizol.
- Adrenalin dvigne srčni utrip, poveča cirkulacijo krvi in s tem omogoči boljši pretok krvi (“prenašalka goriva”).
- Kortizol najpomembnejši stresni hormon, poveča količino sladkorja (glukoze) v krvi in posledično v možganih. Omogoča dostopnost niza snovi za obnovo celic in tkiv (ob stresu nastajajo celične poškodbe in s tem poškodbe tkiv). Kortizol tudi dvigne imunski sistem, pri tem zmanjša delovanje “manj potrebnih” organov, kot so prebavila, razmnoževalni organ in proces rasti.
- Sistemski alarm tudi komunicira z deli možganov, ki kontrolirajo naše gibanje, motivacijo in strah.
Naše telo se vedno obnaša zelo racionalno. Ob pomanjkanju energije racionalno izloči vse tiste funkcije, ki v tistem trenutku niso življenjsko pomembne.
Kratkotrajni in dolgotrajni stres
Takoj po stresu se zmanjša količina stresnih hormonov, kar omogoči, da se telo vrne v svoje normalno stanje delovanja. Srčni utrip se upočasni, ne dihamo več plitko, ni nas več strah, nismo paralizirani.
Kratkotrajna obramba telesa pred stresom je v tistem trenutku dobrodošla.
Če pa je stres dolgotrajen, potem so takšni obrambni mehanizmi za naše telo in duha zelo škodljivi.
Dolgotrana aktivacija celega niza stresnih hormonov in živčevja potrebuje ogromne količine energije in ob tem nastaja veliko število prostih radikalov. Usklajeno delovanje vseh naših organov je ogroženo, prihaja do rušenja vitalnih metabolnih procesov.
Osnovna shema odzivanja telesa na dolgotrajni stres in posledice:
| Organ |
Potek |
Posledica |
|
Prebavila |
Stresni hormoni upočasnijo sproščanje želodčne kisline in praznijo želodec in čreva. Driska, bolečine v želodcu |
Povišanje apetita in stalni občutek lakote |
|
Koža in dihala |
Stresni hormoni povzročijo plitko dihanje, zmanjšano ali povečano količino krvi v kapilarnem sistemu (poznamo izraza: “bled-a kot zid “ali kri mu/ji je butnila v lica”). |
Rdečice, srbečice, psoriaza, lupus, ekcemi, akne, prekomerno odpadanje las. Kronične težave z dihanjem, bronhitis, astmatični napadi |
|
Imunski sistem |
V stresni situaciji ima izločanje kortizola vedno prednost pred ostalimi imunskimi reakcijami. To “preklapljanje” prednosti med hormonskim in imunskim sistemom ima velikokrat odločilno vlogo, da se nam imunski sistem začne nižati in tako postanemo manj odporni na infekcije, bolezni. Pri dolgotrajnem, nekajletnem stresnem dejavniku pa se kronično manjša odpornost velikokrat spremeni v eno od autoimunskih bolezni. Tako v obdobju stresa naše telo s svojim imunskim sistemom napade lastne celice našega telesa. |
Danes nabolj pogoste oblike nastalih okvar imunskega sistema zaradi stresnega dejavnika so na koži, okostju, živčevju. Večja podvrženost okužbam, alergije, lupus, psoriaza, prekomerno odpadanje las, revmatoidna obolenja, multipla skleroza, t.im. polinevropatije, polimiopatije. |
|
Živčni sistem |
Stranski produkti kortizola povzročajo utrujenost, zaspanost in s tem občutek depresivnosti. |
Kronična depresivnost, zlovoljnost, anksioznost, občutek nemoči. Težave s spanjem, izguba želje po spolnosti, apetitu. Študije so pokazale, da stresni hormoni vplivajo na strukturo in delovanje možganskih živčnih celic, ki so ključne za delovanje spomina. Lahko vodi tudi v hujše osebnostne težave. |
|
Krvožilni sistem |
Kortizol povzroči povišanje srčnega utripa, krvnega pretoka in s tem povišanje pretoka krvnih lipidov (holesteroli in trigliceridi). |
Srčne okvare in kapi Kortizol vpliva tudi na akumulacijo trebušnih maščob, ki nekaterim ljudem da obliko “jabolka”. Ljudje z obliko “jabolka-trebuha” so podvrženi višji nevarnosti boleznim srca, diabetesa kot ljudje z obliko “hruška-trebuha”, kjer se maščobje nabira predvsem v predelu stegen in zadnjice. |
Kako zmanjšati stres?
- Naučimo se razbrati kako stres doživljamo, kako vpliva na naše telo in počutje in ali ga znamo kontrolirati.
- Naučimo se pravilno dihati (globoko zajeti sapo in mirno dihati). Vaje večkrat ponavljajmo skupaj s telesu primerno fizično rekreacijo (hoja, tek, kolo, plavanje,….), tako telo “naučimo”, da kasneje “zna samo” regulirati stres (tako imenovani Pavlov refleks).
- Pravilno se prehranjujmo: ne štejmo kalorij temveč katere snovi smo pojedli.
- Vzpostavimo bioritem hranjenja.
Misa Komar Ziberna B.Sc.Biol., Aglea d.o.o.
