V času pisanja zadnjega bloga smo skozi okno še lahko opazovali naravo odeto v čudovite jesenske barvne tone. Čeprav je rožnati oktober že odstopil svoje mesto v bel pajčolan odetemu decembru, ne smemo pozabiti na kaj nas opozarja njegova barva in članek Zdravljenje bolečine pri bolniku z rakom. December je čas namenjen peki piškotov, praznični okrasitvi, druženju s sorodniki in prijatelji. Žal se včasih zgodi, da se v to čarobno vzdušje prikrade nepovabljen gost - nadležni kašelj. V tokratnem članku se bomo zato posvetili te neprijetni nadlogi.
Vzroki za kašelj
Kašelj je naš naravni obrambni mehanizem, s katerim telo iz dihalnih poti odstranjuje škodljivo vsebino. Kašelj se največkrat pojavi kot povsem normalen refleksni odziv telesa na prisotnost prašnih delcev ali drugih dražečih snovi v dihalnih poteh-pomaga nam očistiti dihalne poti. Najpogostejši bolezenski vzroki kašlja pa so prehlad, gripa, pljučnica, bronhitis (vnetje sapnic), vnetje sinusov. Pogosta vzroka za kašelj sta tudi astma in kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB).
Astma in KOPB
Astma je kronična bolezen za katero je značilno vnetje dihalnih poti. To vodi v preobčutljivost dihalnih poti, posledice tega pa so ponavljajoče se epizode dušenja, piskanja, napetosti v prsnem košu in kašljanja. Poslabšanja astme lahko sprožijo telesna dejavnost, onesnaženost, hladen zrak, okužbe dihal ter izpostavljenost povečanemu deležu alergenov v zraku.
KOPB je bolezen pljuč za katero najpogosteje zbolijo kadilci. Zanjo je značilno, da se dihalne poti vnamejo in zožijo. To se kaže kot stalno kašljanje z izmečkom, saj se v pljučih poveča nastajanje ter izločanje sluzi.
Na osnovi pacientovih težav in stopnje bolezni, se zdravnik odloči katera zdravila bo predpisal. Zdravila so na voljo v različnih farmacevtskih oblikah, najpogosteje so v uporabi zdravila v obliki vdihovalnikov. Ti nam ponujajo možnost, da zdravilno učinkovino dostavimo neposredno na mesto delovanja. Pomembno je, da razlikujemo med dvema različnima vrstama vdihovalnikov: olajševalci in preprečevalci. Olajševalci so namenjeni le uporabi po potrebi, medtem, ko se morajo preprečevalci uporabljati redno. Za dosego želenega učinka moramo posebno pozornost posvetiti pravilni tehniki uporabe, ki je nazorno prikazana na sledeči povezavi.
Ostali vzroki
Ostali vzroki kašlja so tudi gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB) (bolezen za katero je značilno zatekanje želodčne vsebine iz želodca v požiralnik), alergije (npr. seneni nahod), srčno popuščanje, pljučna embolija (zamašitev pljučnih žil), tuberkuloza, cistična fibroza (genetska bolezen za katero je značilno nabiranje goste sluzi v pljučih), pljučni rak.
Kašelj lahko povzročajo tudi nekatera zdravila. Suh kašelj lahko povzročajo zdravila za zdravljenje visokega krvnega tlaka in srčnega popuščanja iz skupine zaviralcev angiotenzinske konvertaze (za njihovo ime je značilna končnica -pril, npr. perindopril, tenzopril).
Kašelj lahko povzročajo tudi tujki v dihalnih potek (npr. košček hrane, košček igrače pri otrocih). Nenazadnje pa je lahko kašelj tudi psihogenega vzroka.
VRSTE KAŠLJA
Če kašelj traja manj kot tri tedne, govorimo o akutnem kašlju, vztrajni kašelj, ki traja več kot 8 tednov pa je kroničen.
Ločimo tudi neproduktiven oziroma suh kašelj ter produktiven oziroma moker kašelj. Prvi nastane po navadi ob pojavu dražečih snovi v zraku, spremlja pa tudi začetek okužbe dihal. Med prebolevanjem okužbe lahko zaradi zastajanja sluzi v pljučih preide v produktivnega. Zanj pa je značilno izkašljevanje sluzi. Izkašljevanje sluzi je lahko oteženo. Sluz je lahko bistra, gnojna, obarvana ali neprijetnega vonja.
Oslovski kašelj
Oslovski kašelj uvrščamo med bakterijske okužbe dihal. V začetku bolezni so simptomi podobni navadnemu prehladu (izcedek iz nosu in oči, rahlo povišana telesna temperatura, blag kašelj). Nato se prične kašelj postopoma stopnjevati in pojavijo se značilni napadi kašlja, katerim sledi nenaden globok vdih, ki ga spremlja značilen zvok, podoben riganju. Bolnik lahko pomodri, ker zaradi kašlja ne dobi dovolj kisika. Napadi se najpogosteje pojavljajo ponoči, sledita jim lahko bruhanje in utrujenost.
Zdravimo ga z antibiotikom. Najučinkovitejši način preprečevanja oslovskega kašlja je cepljenje. V Sloveniji je cepljenje proti oslovskemu kašlju vključeno v obvezni program cepljenja.
Kadilski kašelj
Kašelj zelo pogosto nastane tudi kot posledica kajenja. Gre za kronični kašelj, ki je značilno najhujši zjutraj in se izboljša tekom dneva. Pozorni moramo biti na kakršnekoli spremembe v poteku kašlja, saj so kadilci bolj dovzetni za nastanek raka na pljučih ter KOPB.
ZDRAVLJENJE KAŠLJA
Suh oziroma neproduktiven kašelj
Pri suhem kašlju se poslužujemo uporabe zdravil za pomiritev kašlja (antitusikov). Delujejo na center za kašelj ter tako pomirjajo suh, dražeč kašelj. Zdravila so na voljo v obliki tablet in sirupa ter najpogosteje vsebujejo zdravilno učinkovino butamirat.
Za zdravljenje lahko uporabimo tudi zdravila rastlinskega izvora, ki vsebujejo sluzi, ki v tankem sloju prekrijejo sluznico ustne votline in žrela in jo tako varujejo pred dražljaji, ki sprožajo kašelj. Na voljo so v obliki sirupov, čajev ter pastil za grlo. Pridobivamo jih iz listov ozkolistnega trpotca, cvetov gozdnega slezenovca, korenin navadnega sleza. Suh kašelj lahko blažimo tudi z uporabo eteričnih olj (smrekovo, evkaliptusovo) v obliki kapljic za pripravo inhalacij in mazil za nanos na kožo prsnega koša, vratu, hrbta. Pozorni moramo biti, da mazil ne nanašamo ne posredno na nosno sluznico.
Moker oziroma produktiven kašelj
Pri produktivnem kašlju se poslužujemo uporabe zdravil za pospeševanje izkašljevanja (ekspektoransi). Delujejo tako, da povečajo izločanje ali razmehčajo izločke pri vnetjih v dihalih in s tem olajšajo izkašljevanje. Zdravila so na voljo v obliki tablet, šumečih tablet, sirupa, praška za pripravo peroralne raztopine. Najpogosteje vsebujejo zdravilne učinkovine acetilcistein, ambroksol, bromheksin ter gvaifenezin. Produktivnega kašlja ne smemo zavirati, saj z izločanjem sluzi čisti dihalne poti in omogoča hitrejšo ozdravitev.
Za zdravljenje lahko uporabimo tudi zdravila rastlinskega izvora, ki vsebujejo zel vrtne materine dušice, korenino jegliča, list bršljana. Nahajajo se v obliki sirupa, šumečih tablet, čajev, pastil za grlo.
Pomembno je, da se zdravila za lajšanje izkašljevanja uporablja v dopoldanskem času, saj tako dosežemo boljši spanec. Sočasna uporaba zdravil, ki pomirjajo kašelj, z zdravili, ki lajšajo izkašljevanje ni smiselna. Včasih se lahko odrasli bolniki s produktivnim kašljem, poslužijo uporabe zdravila za neproduktiven kašelj v večernih urah in si tako zagotovijo mirnejši spanec.
Pomaga tudi čiščenje nosne votline s fiziološko raztopino večkrat dnevno. Za krajši čas (5-7 dni) lahko uporabljamo tudi nosni dekongestiv, s katerim ublažimo oteklost nosne sluznice in zmanjšamo izločanje in zatekanje sluzi v grlo.
Nefarmakološki ukrepi
Kašelj lahko ublažimo tudi s pomočjo naslednjih farmakoloških ukrepov:
- S pitjem zadostnih količin tekočine omogočimo tvorbo manj goste sluzi, ki jo lažje izkašljamo ter zagotovimo zadostno navlažitev dihalnih sluznic in s tem zmanjšamo draženje h kašlju. Grgranje tople slane vode in uživanje toplih tekočin zmanjša draženje h kašlju.
- Inhalacija pare nam pomaga utekočiniti izloček iz pljuč, topel vlažen zrak pa deluje pomirjujoče na dihala.
- Pomagajo tudi vlažilci zraka. V prostoru s suhim zrakom se namreč sluz hitreje izsuši in težje izloča.
- Če nas kašelj muči ponoči, ga lahko ublažimo z dvignjenim vzglavjem.
- Pri kadilskem kašlju je edina prava rešitev opustitev kajenja.
KDAJ K ZDRAVNIKU?
Zdravnika moramo obiskati v naslednjih primerih:
- Pri vsakem kašlju, ki traja več kot 3 tedne.
- Če je kašelj zelo hud in se poslabšuje.
- Če se izkašljuje kri, gnoj, rjava, rožnata ali zelenkasto-rumena sluz.
- Če se pojavi zasoplost, težko dihanje, bolečine v prsih.
- Če se pojavi nenamerno hujšanje.
- Če se kadilski kašelj nadaljuje kljub prenehanju s kajenjem.
