Avtorica članka: Katja Triller, dr. med., spec. pnevmologije

Kašelj je pomemben obrambni mehanizem telesa, saj čisti dihalne poti. Gre za fiziološki mehanizem in v normalnih, nebolezenskih pogojih človek enkrat do dvakrat na uro podzavestno zakašlja, da izkašlja sluz, ki neprestano nastaja v spodnjih dihalih. S tem izkašlja v sluz ujete prašne delce in ostale nečistoče, ki so v pljuča zašle z dihanjem.

Kašelj po virozi lahko traja do tri tedne

Pri boleznih spodnjih dihal ima kašelj prav tako čistilno funkcijo. Glede na trajanje kašlja ločimo akutni kašelj, ki po definiciji traja do tri tedne in se pojavlja predvsem ob prebolevanju viroz oz. blažjih bronhitisih (virusne ali bakterijske etiologije), ter kronični kašelj, ki traja osem tednov ali več in je pogosto posledica kroničnih bolezni spodnjih dihala. Če je šlo za hujši potek bronhitisa ali pljučnico, lahko akutni kašelj traja tudi kakšen teden dlje.

Pri kroničnem kašlju je pomembno čim hitreje ugotoviti njegov vzrok in ga odpraviti ali pa začeti z zdravljenjem odkrite bolezni.

Kakšni so lahko razlogi za kašelj?

Bolezni ali vzrokov, ki povzročajo kašelj z izmečkom, je veliko:

• Kadilski kašelj je gotovo najpogostejši vzrok kroničnega kašlja. Kadilci ga sicer ne izpostavljajo kot težavo, vendar pa je kašelj posledica stalnega vnetja  v spodnjih dihalih, ki vodi v nepopravljivo preoblikovanje dihalnih poti.
• Bolezni, ki najpogosteje povzročajo kašelj z izmečkom, so bronhitis (akutni ali kronični), kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), astma, refluks želodčne kisline, pljučnice, zatekanje sluzi iz nosu v spodnja dihala, bronhiektazije in srčno popuščanje. Vzrok kašlja so lahko tudi rak pljuč, redkeje tuberkuloza, tujek v spodnjih dihalih ali druge, redkejše bolezni pljuč.

Različne bolezni povzročijo različen izmeček, ki se loči tako po viskoznosti, barvi, prisotnosti gnoja, prisotnosti krvi, času nastanka itd. 

Dolgotrajno kašljanje z izmečkom je znak za alarm

Zdravljenje kašlja z izmečkom, ki traja dlje časa,  mora biti vedno naravnano v odpravljanje vzrokov.

Ob pojavu kašlja z izmečkom sprva uporabljamo zdravila za lažje izkašljevanje, saj gre pogosto za virusne bronhitise, ki se zdravijo simptomatsko. Če osebni zdravnik potrdi, da gre za bakterijsko okužbo, predpiše antibiotik.  Če kašelj traja dva meseca ali več,  je treba natančno ugotoviti vzrok kašlja. To lahko v lažjih primerih ugotovi izbrani zdravnik, pogosto pa je potrebna napotitev k pulmologu.

Ko ima bolnik postavljeno diagnozo, je treba uvesti zdravljenje za odpravljanje vzrokov. Če se vzroka za kašelj ne da odpraviti ali ozdraviti oziroma je bolezen kronična (npr. KOPB, broniektazije), se v odpravljanje vzrokov usmerjeni terapiji pogosto doda tudi simptomatsko zdravljenje, kamor sodijo mukolitiki (zdravila za redčenje sluzi) in ekspektoransi (zdravila za boljše in lažje izkašljevanje). Pri kašlju z izmečkom se je treba izogibati zdravil za pomiritev kašlja (antitusikov).

Kaj še lahko naredimo, da se lažje izkašljamo?

Za dober nadzor nad kroničnim kašljem so pomembni tudi nefarmakološki ukrepi. Če bolnik kadi, je najpomembnejši ukrep seveda opustitev kajenja, kar pomembno zmanjša nastajanje kroničnega vnetja in nastajanje sluzi v dihalih. Z inhalacijami fiziološke raztopine (in/ali bronhodialatatorja), dihalnimi vajami in respiratorno fizioterapijo, s katero olajšujemo izkašljevanje, se lahko vzpostavi dober nadzor nad kašljem.

Pomembno je tudi, da se bolnika pouči o načinih izogibanja sezonskim virozam in o cepivih proti sezonski gripi, Sars-cov-2 in pnevmokoku (bakteriji, ki povzroči večino pljučnic domačega okolja).

V namen boljšega izkašljevanja bolniki lahko uporabljajo tudi zdravila iz domače lekarne.

Zel materine dušice, korenina jegliča, korenina golostebelnega sladkega korena in listi bršljana se lahko uporabljajo kot čaji, poparki, obstajajo pa tudi v obliki sirupov in tablet. Ti pripravki pomagajo zmehčati gosto sluz, ki jo bolnik nato lažje in učinkoviteje izkašlja.

Zaostajanje sluzi v pljučih lahko vodi v pljučnico

Pri zdravljenju produktivnega kašlja velja omeniti še pasti, ki jih skrivajo zdravila proti kašlju.

Zdravila proti kašlju (imenujemo jih tudi antitusiki) se uporablja za blaženje suhega, dražečega kašlja. Ko postane kašelj produktiven, je smiselno antitusike opustiti, kajti sluz ali gnoj, ki v pljučih nastaja ob vnetju, mora iz dihal. Če zastaja v dihalih, se vnetje precej lažje in hitreje poslabša, kar lahko vodi v pljučnico in vse njene zaplete (sepso, vnetje porebrne mrene in empijem, pljučni absces, septični šok).

Kdaj domači pripravki niso primerni za zdravljenje kašlja?

Treba je omeniti pogosto napačno uporabo sicer zdravih pripravkov iz domače lekarne.

Bolniki z refluksom želodčne kisline si pogosto dodatno poslabšajo kašelj, ko zvečer skušajo olajšati kašelj s tem, da uživajo čaj z limono, med ali sladke sirupe za lajšanje kašlja. Limona in sladkor namreč povečata proizvodnjo želodčne kisline, s tem pa se poslabšajo težave v sklopu refluksne bolezni. Kašelj, povezan z gastroezofagealno refluksno boleznijo, se tako pomembno poslabša, bolniki pa težave pogosto pripišejo  poslabšanju bronhitisa, neučinkovitosti antibiotične terapije ali druge predpisane terapije itd. Ti bolniki naj si kašelj lajšajo s tabletami, pastilami ali sirupi za lajšanje kašlja, ki ne vsebujejo sladkorja, med prebolevanjem akutnega bronhitisa pa naj redno prejemajo tudi terapijo, ki jo imajo predpisano za lajšanje gastroezofagealnega refluksa.